Božični post
Pred Božičem so se navadno postili, jedli so grahovo juho, šklojce (suho sadje), krompir, ajdovo kašo, makove posolanke z medom in repnjače.
Prekmurje skriva nešteto običajev in bogato tradicijo, ki se je obdržala vse do danes. Tako tudi v prazničnem decembru Prekmurci radi pričarajo praznike, kot se jih spominjajo vaši dedki in babice.
Prekmurski božični običaji
Božični post
Pred Božičem so se navadno postili, jedli so grahovo juho, šklojce (suho sadje), krompir, ajdovo kašo, makove posolanke z medom in repnjače.
Kozarec palinke
Niso pili vina, zato pa so si privoščili kozarec palinke.
Obvezno kislo zelje
Na Božič se je kuhalo vse kar je bilo dobrega pri hiši, tudi perutnina, obvezno pa je bilo na mizi kislo zelje.
Prekmurski običaji na silvestrovo
Zajtrk v temi
Na zadnji dan starega leto so vedno vse očistili in pospravili, prav tako s pojedli prav vse ostanke prejšnjega dneva. Zajtrk so 31. decembra jedli še v temi saj je to pomenilo, da bomo celo leto »bistri«, torej pametni.
Perutnina ne, svinjina da
Izogibali so se perutnini, saj so verjeli, da »kure praskajo s kremplji nazaj«, kar je pomenilo, da bi lahko gospodarstvo razpadlo. Zato pa so za kosilo jedli svinjsko meso oziroma svinjsko glavo z zeljem, saj »svinja rije z rilcem naprej«, kar je pomenilo, da se bo gospodarstvo razvijalo.
Krispan za zdravo vodo
Zanimiv je tudi zelo star običaj, da so na silvestrovo smrekovo vejo, ki so jo imenovali korina ali krispan, okrasili s pisanimi papirčki in jih obesili na studenec. S tem so se poklonili vodi, oziroma poskrbeli za zdravo vodo tudi v prihodnjem letu.
Slovenija na globalni ravni postaja vse bolj prepoznavna kot edinstvena, vrhunska gastronomska destinacija za butična, tudi 5-zvezdična doživetja, na podlagi svoje raznolike in kakovostne gastronomske ponudbe pa je bila oktobra 2018 izbrana za Evropsko gastronomsko regijo 2021. Med slovenskimi gastronomskimi regijami zagotovo izstopa tudi Prekmurje s svojimi edinstvenimi kulinaričnimi posebnostmi.