Peka potice

Dan pred božičem so vse prave gorenjske gospodinje pekle potice in 'poprtnjak'. Poprtnjak je hleb belega kruha, ki mora ostati cel prav do Sv. Treh kraljev in mora biti na mizi vse tri božične večere, to je: na Sveti večer, na predvečer Novega leta in Sv. Treh kraljev, ko se poprtnjak razreže.

Mrzla večerja

Na sveti večer je bila na mizah samo mrzla večerja, bodisi solata, shlajeno kuhano sadje, lešniki in orehi ipd., v spomin na Kristusova starša, Marijo in Jožefa, ki na ta večer nista imela nič toplega v ustih. Večerjo so imenovali tudi »veseli post«.

»Okoli ogla« na sveti večer

»Okoli ogla« je tipična stara gorenjska navada, ki so jo naši predniki prakticirali na večer 24. decembra. Ko se je zmračilo, je gospodinja v loncu pripravila žerjavico, napolnila steklenico z blagoslovljeno vodo in vtaknila vanjo pušpanovo vejico. Gospodar je žerjavico potresel z dišečim kadilom, nato pa je šel pokadit vse shrambe, živino in vsa gospodarska poslopja. Takoj za gospodarjem je stopal eden od družine, noseč v roki skodelico z blagoslovljeno vodo in pridno škropil na desno in levo. Ob tem so pri vsakem sadnem drevesu potresli po eno vejo, da bi drevo prihodnje leto dobro obrodilo.

K polnočnici z baklami

Preden so odšli k polnočnici, so postavili na mizo blagoslovljeno svečo ali na okno luč, nato so se družno odpravili k maši, le eden je ostal doma za varuha. Ljudje so v temni zimski noči po ozki snežni gazi hodili s plamenicam ali baklami. Videlo se jih je daleč naokrog.

Žegnanje konj na Kupljeniku

Že od 18. stoletja so kmetje iz okoliških vasi na Štefanovo, ki ga praznujemo 26. decembra, vodili žegnat konje v cerkev Sv. Štefana na Kupljeniku. Včasih so konji v vsakdanjem življenju igrali veliko pomembnejšo vlogo kot danes, saj je konj svojemu lastniku pomenil predvsem preživetje. Zdravje konja je bilo zelo pomembno, zato je ob koncu 18. stoletja nastal običaj, da so za srečo in zdravje prosili Svetega Štefana. Običaj, ki so ga skozi zgodovino ohranjali domačini in je postal tradicionalen, ter značilen za kraj, zadnje čase ohranja Prostovoljno gasilsko društvo Kupljenik.

Tepežni dan

Vsako leto 28. decembra so se otroci veselili t.i. »tepežnega dneva«, ko so v roke vzeli šibe ali biče in začeli hoditi po vasi od hiše do hiše. Najprej sta jih s šibo dobila oče in mati. Verjeli so, da otroški udarci prinašajo blagoslov rodnost in življenjsko moč, ta običaj pa se na Gorenjskem imenuje »pametiva«.

Novoletno »čaranje«

Pisateljica Manica Komanova je zapisala, da je bilo tako za Božič kot tudi na Silvestrovo v starih časih tudi veliko čarnega – čarovnega, čudodelnega. Najbolj razširjeno in običajno je bilo 'vlivanje svinca', kjer so raztopino svinca zlivali v mrzlo vodo, oblika, ki je nastala ob tem pa je napovedovala prihodnost; in vedeževanje iz stoječe vode, ki so se ga posluževala predvsem dekleta, saj so verjela, da se jim bo v vodi prikazala podoba bodočega moža.

Zgodnje vstajanje

Na prvi dan novega leta, so morali zgodaj vstati, če so želeli biti pridno čez vse leto, pomembno je bilo tudi, kdo je tega dne prvi prišel v hišo: moški bi prinesel srečo, ženska smolo.

Rezanje poprtnjakov

Prvega januarja je gospodar hiše razrezal poprtnjak in vsem članom družine razdelil velike rezine. Morali so jo na tešče in celo pojesti, saj so verjeli, da bodo tako ostali vse leto zdravi in močni.

Darovanje vodi in krašenje studencev

Včasih so verjeli v čudežno moč vode, s katero so se umivali. Zato so krasili studence in vodnjake, na prvi dan leta pa so že pred zoro zajeli vodo za umivanje, saj naj bi bila tako še posebej čarobna in bi prinašala zdravje.