Contour line

Delfini so sesalci, čeprav po svojem videzu bolj spominjajo na ribe. Spadajo v red kitov (po svetu živi več kot 36 različnih vrst delfinov). Delfini imajo vse značilnosti kopenskih sesalcev, so toplokrvni, dihajo s pljuči, samica pa skoti živega mladiča, ki se prehranjuje z materinim mlekom. Zanimivost o delfinih je prav gotovo ta, da nikoli popolnoma ne spijo. Spi le ena polovica možganov, druga polovica pa opazuje okolico in skrbi za plavanje, vsake štiri ure pa se polovici zamenjata. Pri delfinih je polovica možganov vedno budna. Delfin tako dejansko nikoli ne spi, temveč celo življenje plava. 

Delfini na slovenski Obali – velika pliskavka (Tursiops truncatus)

Delfini vrste velika pliskavka so najbolj poznana in hkrati najbolj priljubljena vrsta delfinov. Po hrbtu so temno sivi, po trebuhu pa svetlejši. Njihova koža je gladka in mehka, telo pa je izrazito hidrodinamične oblike, da lažje drsijo skozi vodo. Prehranjujejo se z ribami, katerih pa ne grizejo, čeprav imajo v ustih od 50 do 120 ostrih zob, ampak jih pogoltnejo. Pred mrazom jih varuje nekaj centimetrov debela plast podkožne maščobe.

Delfini se parijo spomladi ali poleti, samice so breje dvanajst mesecev. Pri rojevanju samici pomagajo drugi delfini, ki imajo vlogo »babice«, hkrati pa samico varujejo pred morebitnimi sovražniki. Tudi po porodu delfini varujejo samico in mladička. Največkrat samica rodi enega mladiča in ga doji šestnajst mesecev, mladič pa pri materi ostane tri leta.

Delfini lahko živijo od 40 do 60 let, vendar je njihova povprečna življenjska doba le okrog 30 let, predvsem zaradi vseh nevarnosti, ki na njih prežijo v morju. Njihov obstoj ogroža predvsem človek s svojimi dejanji, predvsem z onesnaževanjem morja, s prekomernim ribolovom in gostim pomorskim prometom.

Delfini se sporazumevajo s tleski in z žvižgi. Vsak mladič razvije svoj žvižg, ki postane njegovo ime oziroma podpis, po katerem ga prepoznamo. Delfini drug drugega kličejo z žvižgi in se lahko zelo kompleksno sporazumevajo. Za medsebojno pogovarjanje uporabljajo tudi telesno govorico.

Delfini imajo v očeh fleksibilne leče, ki jim omogočajo, da enako vidijo pod vodo in na gladini vode. Delfini tehtajo od 150 do 500 kilogramov, v dolžino pa zrastejo do treh metrov.

Proučevanje delfinov z Društvom Morigenos

Društvo Morigenos že od leta 2002 spremlja in proučuje delfine v slovenskem morju. Delfine največkrat opazujejo s pomočjo fotoidentifikacije, ki jim omogoča, da delfine spremljajo na podlagi naravnih oznak na telesih, predvsem na njihovih hrbtnih plavutih. Na podlagi identifikacije so nekaterim delfinom, ki se stalno pojavljajo v našem morju, dali tudi imena (Kai, Amanita, Emanuela, Daphne, Deinon, Morigenos …).

V slovenskem morju trenutno živi od 40 do 100 delfinov. Seveda njihov življenjski prostor ni le slovensko, temveč tudi hrvaško in italijansko morje. 

Društvo Morigenos s pomočjo fotoidentifikacije spremlja posamezne skupine delfinov, opazujejo njihovo gibanje, pripadnost skupini in prehranjevalne navade. Delfini se gibajo zelo blizu obale, plavajo pa tudi do nekaj kilometrov stran od obale. Težave jim povzroča predvsem gost pomorski promet.

V društvu večkrat pripravijo terenske vikende, ki so namenjeni predvsem študentom, ki bi radi spoznali načine opazovanja delfinov in jih tudi videli. V poletnih mesecih organizirajo raziskovalne tabore, kjer vsakdo lahko spozna tehnike raziskovanja in opazovanja delfinov.

Kje in kdaj lahko vidimo delfine na slovenski Obali

Pravila, kdaj in kje lahko vidimo delfine v slovenskem morju, prav gotovo ni. Treba je imeti kanček sreče in biti na pravem mestu ob pravem času. Za opazovanje delfinov je vsekakor bolj primeren zimski čas, ko je na morju manj prometa in se posledično delfini lahko zadržujejo bližje obale. V poletnem času so za opazovanje delfinov najbolj primerna jutra. Za opazovanje delfinov je pomembno tudi, da je morje mirno, saj jih v razburkanem morju med valovi ne vidimo. Včasih lahko gostje hotela Histrion in Vile Park kar iz restavracije opazujejo poskakovanje delfinov.

Na slovenski Obali so delfini največkrat opaženi v bližini piranske Punte in Bernardin resorta, kjer se obali približajo na 50 metrov. Opazite pa jih lahko tudi v Mesečevem zalivu, pa tudi pred Koprom, Izolo in Portorožem. Delfine je težko opaziti, saj se večino časa gibljejo pod vodo. Na površino morja pridejo le za trenutek, ko izdihnejo in vdihnejo zrak, nato pa se spet potopijo. Včasih so delfini v slovenskem morju opaženi tudi več dni zapored, potem pa jih spet cel teden nihče ne opazi.

Če delfina opazite v vodi, medtem ko plavate, se mu ne približujte. Delfin je divja žival, je izredno močan in v vodi doma, medtem ko ljudje nismo. Delfini nas lahko hote ali nehote poškodujejo, so izredno nepredvidljivi, zato ni primerno, da iščemo stik z njimi. Za človeka delfini praviloma niso nevarni, če človek ne išče stika. Ob neposrednem stiku pa je lahko nevaren že udarec z repom, ali pa situacija, ko delfin skoči na človeka.

Če delfine opazite, medtem ko se vozite s plovili, jih boste najlažje opazovali, če boste ugasnili motor. Bodite zadovoljni s tem, da jih lahko opazujete. Če pa se skupina delfinov hitro premika, moramo za opazovanje skupine ohraniti primerno razdaljo in ne preveč divji način vožnje. Ni primerno, da se jim približamo na manj kot 50 metrov. Če se nam bodo hoteli delfini približati, bodo to storili sami in ni primerno, da se jim vsiljujemo. 

Delfini so znani tudi kot reševalci. Večkrat se je že zgodilo (sicer ne v našem, Mediteranskem morju), da so delfini ubranili plavalce pred morskimi psi.

Hoteli Bernardin – dan delfinov

Hoteli Bernardin v Portorožu svojim gostom priporočajo dan delfinov, katerega že vrsto let organizira društvo Morigenos, običajno v mesecu avgustu. Udeleženci izvejo vse o življenju delfinov v slovenskem morju, o delu društva, prikažejo jim načine iskanja delfinov, organizirajo različne delavnice, panoramski izlet z ladjico ...

Delfini so pomemben del morja, tudi slovenskega. Prav zato se moramo vsi zavedati, da jih je treba učinkovito zaščititi, da se bodo v našem morju še dolgo počutili varno in domače.

Darilni boni